Do³ho Troja wotwobara wójnske strachi,
Wosta njepowalna twjerdŸizna kaž ska³a,
By-li skedŸbnje s³ucha³a, stož Kassandra wìšæi,
Troja - móže byæ - by dŸensa hišæe sta³a.
Kaž we b³udŸe knježna jasnowidŸo wo³a:
„Bìda! Bìda! Ja žno widŸu Troji pad!“
Wìšæerjam pak, kaž tež woèiswìdkam -
znata wìc to: tajkim z smjeræu hrozy kat.
A jako w nocy z brjucha konja tak nad Troju
Sæicha køidlata so smjeræ do dŸì³a da,
Nìchtó wukøikny pøez èrjódu roznjemdrjenu
Prawdu swoju: „Ta stara wjera winu ma!“
Kaž we b³udŸe knježna jasnowidŸo wo³a:
„Bìda! Bìda! Ja žno widŸu Troji pad!“
Wìšæerjam pak, kaž tež woèiswìdkam -
Znata wìc to: tajkim z smjeræu hrozy kat.
A we tej nocy, w tutej krwì, po hrózbnej bitwje,
Hdyž dopjelni so wìšæenje a njebì b³ud,
To èrjóda roznjemdrjena tola rady chcy³a,
Ju zasudŸic pøez wìkistary nah³y sud.
Kaž we b³udŸe knježna jasnowidŸo wo³a:
„Bìda! Bìda! Ja žno widŸu Troji pad!“
Wìšæerjam pak, kaž tež wsitkim woèiswìdkam -
Znata wìc to: tajkim z smjeræu hrozy kat.
A hlej, kónc njebì tragiski, traš smjerænormalny,
Grjek nìkajki, so dobywši do jeje domu,
Ju poèa wužiwaæ nic jako wìšæerku,
Nawopak - wón dobyæer bì njenasytny.
Kaž we b³udŸe knježna jasnowidŸo wo³a:
„Bìda! Bìda! Ja žno widŸu Troji pad!“
Wìšæerjam pak, kaž tež woèiswìdkam -
Znata wìc to: tajkim z smjeræu hrozy kat.
|