Led zdola e led zgora e ja unutra patim...
Mam sfunat zgora o zbužat zdola...
Mam jiskodit vana e ne zgubit sperandzu
E rabit još, čekajuč permesa nove...
Led zgora men ča sa razbit sve skupa...
S mojime potom, kana jena kafun na njivu
Ču sa vrnit di s’ti, kana nave do mojihi kandzuni
Ču sa arkordat sekoliko, pur poezije stare...
Jimam manje do polovcu sekuja e veče do kvaranda godišt
E do jene dudzine ka živim hvala teb e hvala Bogu...
E ču jimat za kandat ja, napri Boga
E ču jimat do što za skuzat napri njega...
|